Show simple item record

dc.creatorLoma, Aleksandar
dc.date.accessioned2018-03-12T11:51:58Z
dc.date.available2018-03-12T11:51:58Z
dc.date.issued2015
dc.identifier.issn0024-3922
dc.identifier.urihttp://dais.sanu.ac.rs/123456789/2184
dc.description.abstractV prispevku se obravnava toponim Šepšin, kot se imenuje vas v Srbiji blizu Mladenovca, južno od Beograda. Glede na pričevanje turških popisov XVI. stoletja je sodobna oblika imena nastala prek oblike Šemšin iz Šemčin, kot se glasi v najstarejšem zapisu iz leta 1528. Ob predpostavki, da je vzglasni Š- nastal iz *S- z asimilacijo tipa šiče < siče, je podana rekonstrukcija prvotne oblike *Sěmčijin, kar bi bil svojilni pridevnik, izpeljan iz starosrbskega naslova sěmьčija. Ta termin je hapaks, izpričan v Banjski hrisovulji leta 1316, in se istoveti s starocerkvenoslovanskim samъčii ‘praefectus’, verjetno izposojenim iz protobolgarščine. V tem primeru se ě starosrbske variante lahko razloži z vplivom praslovanske besede *sěmь ‘družina’. Dodatno se preizkuša etimologija nekega drugega toponima z istega območja, Hrčin, danes Vrčin, ki izkazuje podobno tvorjenost. Doslej so ga različno razlagali, toda po analogiji s *Sěmčijin je mogoče s precejšnjo verjetnostjo predpostaviti prvotno *Hrtčijin, izpeljano iz neizpričanega *xъrtьčii kot poimenovanja za dvornega uradnika, zadolženega za hrte in za lov sploh. V obeh primerih se je pridevnik na -in v moškem spolu prvotno nanašal na potok ali dol kot del fevdalne posesti v lasti omenjene osebe.sr
dc.description.abstractThe paper deals with the place name Šepšin, designating a village in Serbia situated to the south of Belgrade, near the town of Mladenovac. According to the testimony of the Turkish 16th century tax registers, its modern form developed via Šemšin from the first recorded Šemčin (1528). On the assumption that the initial Š- derives from Sthrough the assimilation of the type šiče < siče ‘hisses’, the original form of the name may be reconstructed as *Sěmčijin, a possessive adjective derived from Old Serbian title sěmьčija. The underlying term, a hapax attested in the Banjska charter from 1316, is assumed to be the same as Old Church Slavic samъčii ‘prefect’, which is probably a loanword from Proto-Bulgarian. In that case, the ě of the Old Serbian variant may be due to the influence of Common Slavic *sěmь ‘family’. In addition, another place name from the same region is reconsidered, Hrčin, today Vrčin, which displays a similar derivation. It has been variously interpreted so far, but by analogy with *Sěmčijin a proto-form *Hrtčijin seems rather probable, deriving from the unattested title *xъrtьčii, which presumably designated an official at court charged with greyhounds (xъrti) and generally with hunting. In both cases the masculine adjective in -in may have originally referred to potok ‘creek’ or dol ‘valley’ as a part of the feudal estate held by the official in question.sr
dc.description.abstractDie vorliegende Arbeit behandelt den Ortsnamen Šepšin, wie ein Dorf in Serbien unweit von Mladenovac, südlich von Belgrad, heißt. Nach dem Zeugnis der türkischen Verzeichnisse des 16. Jh.s, hat sich die heutige Form des Namens über Šemšin aus Šemčin entwickelt, wie sein Erstbeleg aus 1528 lautet. Vorausgesetzt, dass sich das anlautende Š- aus S- durch Assimilation vom Typ šiče < siče ‘zischt’ entwickelt hat, lässt sich die ursprügliche Namenform als *Sěmčijin wiederherstellen, wo sich um ein Possessivadjektiv zur altserbischen Amtsbezeichnung sěmьčija handelt. Nur als Hapax in der BanjskaUrkunde aus 1316. belegt, wird sie mit aksl. samъčii ‘praefectus’ gleichgesetzt, wo wahrscheinlich ein Lehnwort aus dem Protobulgarischen vorliegt. In diesem Fall liesse sich das ě der altserbischen Nebenform durch den Einfluss des urslav. Wortes *sěmь ‘Familie’ erklären. Anknüpfend wird die Frage nach der Herkunft eines anderen Ortsnamens aus demselben Gebiet, Hrčin, heute Vrčin, wieder in Betracht gezogen. Bisher unterschiedlich gedeutet, lässt sich er analogisch zu *Sěmčijin auf *Hrtčijin als Possessivbildung zur sonst unbelegten Hofamtsbezeichnung *xъrtьčii ‘für Windhunde (*xъrtъ) zuständig, Hofjägermeister’ zurückführen. In beiden Fällen dürfte sich das maskuline Possessivadjektiv auf -in ursprünglich auf potok ‘Bach’ oder dol ‘Tal’ im Lehensbesitz der betreffenden Person bezogen haben.sr
dc.language.isodesr
dc.publisherLjubljana : Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljanisr
dc.rightsopenAccesssr
dc.sourceLinguisticasr
dc.subjecttoponimijasr
dc.subjectSrbijasr
dc.subjectsrednji veksr
dc.subjecturadniški nazivisr
dc.subjecttoponymysr
dc.subjectSerbiasr
dc.subjectMiddle Agessr
dc.subjecttitlessr
dc.subjectOrtsnamenkundesr
dc.subjectSerbiensr
dc.subjectMittelaltersr
dc.subjectAmtsbezeichnungensr
dc.titleZu einigen mittelalterlichen Amtsbezeichnungen in der Toponymie Serbienssr
dc.typearticlesr
dc.rights.licenseBY-NC-NDsr
dcterms.abstractЛома, Aлександар;
dc.citation.spage241
dc.citation.epage249
dc.citation.volume55
dc.citation.issue1
dc.type.versionpublishedVersionsr
dc.identifier.fulltexthttp://dais.sanu.ac.rs/bitstream/id/6615/loma.zu.einigen.mittelalterlichen.pdf


Files in this item

Thumbnail

This item appears in the following Collection(s)

Show simple item record